Tokrat objavljam prvi del pretipkanega govora dr. Ligaye Acosta iz Antonovega doma, kjer smo jo gostili 12. 4. 2012. Celoten govor je res izjemen, ampak ker je dolg, ga bom objavljala po delih.

1. del

UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI - SPLAV

PREDAVANJE DR. LIGAYE ACOSTA

12. april 2012, Antonov dom v Ljubljani

prevod: Dani Siter

Dober večer! Zelo sem vesela, da sem lahko nocoj z vami. Prinašam vam pozdrave največje Pro-life organizacije, organizacije za družino (organizacije za-življenje). Zahvaljujem se vam za čas, ki ste ga namenili današnjemu večeru, vem, da ste vsi zelo zaposleni. Govorila vam bom o zelo pomembni temi.
Temu večeru sem dala naslov Družine pod pritiskom kulture smrti, nasproti kulture življenja. Mojemu srcu je ta tema je zelo blizu. Več kot 28 let svojega življenja sem podpirala vse v zvezi s kontracepcijo in z načrtovanjem družine. Mogoče je bilo takrat to zame nekaj naravnega, kajti bila sem zelo predana svoji službi na Ministrstvu za zdravje na Filipinih. Prepričana sem bila, da je Ministrstvo za zdravje dovolj strokovno za vsa področja zdravstva. Mogoče sem tako mislila zato, ker je dobivalo naše ministrstvo  veliko podpore mednarodnih organizacij in fundacij: mednarodne banke in mednarodne fundacije za urejanje prebivalstva oz. kontrolo prebivalstva.
Mogoče vas bo zanimalo, kako sem doživela svoje spreobrnjenje. Zgodaj v letu 2004 sem bila zadolžena za promotorja za urejanje rojstev oz. naravno urejanje rojstev na ministrstvu za zdravje. Pravzaprav sprva nisem hotela sprejeti te vloge, ker sem mislila, da nimam dovolj časa. Takrat sem bila na ministrstvu vključena v različne programe. Prisiliti so me morali, da sem to vlogo sprejela, kajti takrat je bilo razširjeno mnenje, da je NND samo za katoličane in verne ljudi. Takrat sem bila zelo aktivna članica Bratstva krščanskih poslovnežev in strokovnjakov. Naš slogan je:

»Bodi iskren,

četudi drugi niso,

četudi drugim ni za to,

četudi drugi ne želijo biti iskreni.

Tisti, ki hodi iskreno, hodi vzravnano, varno.«

Zelo sem si prizadevala, da bi ta slogan živela v svojem življenju. Mislim, da to ni lahka pot. Zdaj vem, da ni druge poti.
Ko sem se v svoji novi službi udeležila prvega izobraževanja, sem doživela šok svojega življenja. Ministrstvo za zdravje je v ta namen povabilo strokovnjaka. Kajti morali so priznati, da nimajo dovolj razvite tehnologije za naravno urejanje rojstev (NND). Vse je bilo bolj povezano z umetnimi načini urejanja rojstev in s kontracepcijo. Takrat sem si priznala, da so tisto, kar govorimo ljudem v zvezi s kontracepcijskimi sredstvi, umori. Ljudje so bili popolnoma zavedeni z našim prejšnjim načinom podajanja. Kljub temu, da so nas učili o umetnem urejanju rojstev, ni šlo za nobeno izboljšanje. Prebivalstvo ni bilo bolj razredčeno kot prej.
Moje spreobrnjenje se ni zgodilo čez noč. Veste, če misliš, kako si pameten, kot sem takrat mislila zase, si v resnici zelo slep. Ker sem šla skozi veliko seminarjev in sem bila v svojih skupinah najboljša, sem mislila, kako sem pametna. Kakšno leto potem sem bila zelo tiha. Čas sem namenila raziskovanju. Brala sem tisoče strani knjig in materialov. In bolj kot sem brala, bolj sem jokala. Kajti takrat mi je postalo jasno, da smo bili dolgo časa zelo zavedeni. Spoznala sem, da v nasprotju s tistim, kar smo govorili, kontracepcijska sredstva niso nikoli varna. Poglejte, sem katoličanka. Spominjam se misli iz sv. pisma, ki pravi: če te tvoja roka pohujšuje, jo odreži. Če te tvoje oko pohujšuje, ga izderi. Takrat sem opazila, da je moj greh moja služba. Kaj narediti sedaj?
14. februarja leta 2005 sem se s pomočjo svojega duhovnega vodje odpovedala svoji službi in odpovedala organizaciji, ki sem jo vodila in pri njej veliko zaslužila. V svojem srcu sem vedela, da morajo ljudje po vsem svetu spoznati, kaj je resnica. Ko sem začela govoriti v javnosti, so me začeli preganjati. Mislili so, da se mi je zmešalo. Imeli so me za lažnivko, četudi so vedeli, da nisem nikoli lagala in sem bila vedno zvesta svoji službi.
Moja šefica mi je velikokrat rekla: »Ligaya, svoje delo moraš ločiti od svoje morale.« 
Takrat sem ji pogledala v oči in rekla: »Oprosti, ampak moje vrednote in moja moralna stališča so sedaj čisto jasna.«
Sedaj je vse ostalo zgodovina. Če bi lagala, bi verjetno že zdavnaj umrla.
Najprej naj spregovorim o organizaciji Človeško življenje (HLI = Human life internacional). Ta organizacija je bila nekoč moj smrtni sovražnik. To je katoliška organizacija, ki jo je ustanovil duhovnik, ki je tudi ustanovitelj Pro-life gibanja. Jaz vedno rečem:  »Četudi smo mi v svojem bistvu katoliška organizacija, sporočilo, ki ga prinašamo, presega okvire vere. Kajti borimo se za življenje in za družino.«
Življenje je pravzaprav najbolj temeljna pravica vsakega človeka in od te pravice so odvisne vse druge pravice. Kaj nam služijo druge pravice, če ni življenja? To ni bitka med katoličani ali drugimi ljudmi ali med katoličani in tistimi, ki se borijo za splav. To je bitka med resnico in lažjo, med dobrim in zlim. Zato sem se takrat odločila, da bom zapustila službo in svoje življenje posvetila poslanstvu za življenje in za družino.
Danes, bratje in sestre, so družine pod velikim pritiskom. Človeško življenje je napadeno v svojem bistvu. Žalostno pri vsem tem je to, da so matere postale ubijalke svojih otrok. Ne moremo kriviti žena, ker se odločajo za splav ali jemljejo kontracepcijska sredstva. Mogoče tem ženam ni nihče v resnici povedal, da kadar splavijo svojega otroka, ga v resnici ubijejo. In če žene in matere jemljejo kontracepcijska sredstva, so izpostavljene mnogim stranskim učinkom. In žene morajo za daljši čas odložiti rojstvo svojega otroka. Edina prava opcija je NND. Bog je v svoji dobroti v ženino telo postavil posebno biološko uro, ki točno pove, ali si plodna, ali nisi plodna. Ali veste, da je tehnično gledano žena plodna samo 24 ur svojega ciklusa?
Danes, bratje in sestre, je naš svet pod pritiskom kulture smrti, DEATH ( = ang. smrt)
Divorce = ločitev,
Euthanasia = evtanazija,
Abortion = splav,
Total population control = popolna kontrola prebivalstva
Homosexuality = homoseksualnost.

DIVORCE = ločitev
Na kakšnih trhlih temeljih je današnja ločitev! Pari gredo narazen brez posebnega razloga. Pozabijo na poročno obljubo, ki pravi: »Sprejmem te in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.«
Vemo, da ni popolnega zakona. Celo moj lastni zakon je šel skozi pekel. Vesela sem, da sva vso stvar predala in k sebi spustila Boga. Danes delava v tem poslanstvu skupaj.
Bog je povzdignil zakon v zakrament, ker je vedel, da sami nismo sposobni ohranjati te skupnosti. Boga moramo postaviti v središče svojih zakonov. Kaj, če bi se jaz takrat, ko je bilo zelo zelo hudo, ločila od svojega moža? Moji otroci ne bi imeli očeta, jaz bi bila samohranilka. Veste, pri Bogu noben problem ni pretežak. Naš ponos je tisti, ki je tako velik.

TOTAL POPULATION CONTROL = ang. popolna kontrola prebivalstva
Zamislite si, kaj se zgodi, če naši otroci vidijo, da njihovi starši s kontracepcijo in splavi ubijajo njihove brate in sestre. Kaj pa bo potem njim preprečilo, da ne bi oni ubili nas, ko bomo ostareli? Tiste dežele, ki legalizirajo abortus in kontracepcijo, bodo slejkoprej legalizirale ubijanje nemočnih in ostarelih.
Spominjam se Matere Terezije, ki je pripovedovala ob obisku doma ostarelih v Ameriki. Sestro, ki je bila odgovorna za dom, je vprašala, zakaj so ti ljudje tako osamljeni, zakaj njhove oči kar naprej gledajo proti vratom. Imajo vse, kar želijo in kar potrebujejo: čudovite in udobne prostore, kjer živijo, imajo vse, kar potrebujejo. Sestra je odgovorila, da zato, ker ne mine dan, da ti ljudje ne bi s hrepenjenjem čakali na obisk svojih otrok. Ti ljudje pravzaprav sploh nimajo svojih otrok. Če že imajo otroke, imajo le enega ali dva, ki sta zdaj tako zaposlena, da jih ne moreta obiskat. Govorila sem že v več kot 40 državah po vsem svetu. Ko se pogovarjam s ostarelimi, pravijo, da bi, če bi lahko čas zavrteli nazaj, bi imeli toliko otrok, kolikor bi jih le Bog dal. Ampak za to je prepozno.
Iz vseh strani nam govorijo, da ni treba imeti še enega otroka, kajti še en otrok pomeni še ena lačna usta, ampak pozabljamo, da ima otrok tudi dve roki in dve nogi. Raziskave so pokazale, da posameznik več prinese svetu kot sam porabi in zaužuje.
Ali pa pravijo: nikar imeti več otrok, saj otroci so potrošniki, so dragi, še mleko za otroke je drago. Pozabljamo pa, da z vsakim darom otroka Bog daje poseben bonus. In ta bonus je brezplačno mleko iz materinih prsi, ki je najboljša hrana za otroka.
Toliko sporov je med starši in otroci. Mogoče so to tisti otroci, ki smo jih hranili s kravjim mlekom. Imam 4 otroke, vse sem dojila. Čudovito je dojiti otroka, kajti treba ga je dvigniti k sebi in to ustvarja harmoničen odnos med materjo in otrokom. In ponoči, ko se otrok zbudi, se obrneš k otroku in ga nahraniš. Ni treba vstati in greti mleka.
Še posebej govorijo revnim, naj nikar nimajo več otrok. Prihajam iz velike družine. Sem deveta od enajstih otrok. Bogati ljudje so vedno spraševali moje starše, zakaj imajo toliko otrok, če so tako revni in moj oče je vedno rekel: »Moji otroci so moje bogastvo. Četudi bom moral po kolenih, da jih bom lahko preživel, bom to storil.« Po Božji milosti smo vsi iz naše družine doštudirali. Naša najmlajša je medicinska sestra. Vedno sem hvaležna, da kljub revščini mene niso splavili. Če bi to storili, danes ne bi bila med vami.

HOMOSEXUALITY = ang. homoseksualnost
Danes govorijo, da ni nič hudega, če se poročita dva moška ali dve ženski. Pozabljamo pa, da je Bog določil zakon kot zvezo med možem in ženo. Želim si, da bi vam lahko govorila o homoseksualnosti. V današnji družbi je to vedno večji problem. Vemo, kaj se dogaja, otroke že v vrtcih učijo, da je dobro biti homoseksualec, da je to le druga oblika življenjske skupnosti.
Homoseksualnost je del programa svetovnega načrta kontrole rojstev prebivalstva na svetu. Jasno je, da če se poročita dva moška ali dve ženski, tam ne bo otrok. Zato se odkrito promovira homoseksualno življenje in mnogi ljudje so zavedeni. Pravijo tudi, da si ne morejo pomagati v zvezi s homoseksualnostjo, da so tako rojeni, da je to gensko pogojeno.
Ugotovila sem, da ni nobene znanstvene raziskave, ki bi pokazala, da gre za gensko pogojenost. Ugotovila sem, da je homoseksualnost pogojena z okoljem in razvojem ter s promocijo. Če je oče vedno v službi in fantek preživlja ves svoj čas za mamo, bo razvil misel, ki ga bo na koncu privedla do homoseksualnosti, saj ga slika, ki jo ima od doma, pogojuje. Drug dejavnik je mati, ki želi imeti velik nadzor nad otrokom. Npr. v družini je gospodovalna žena, ki vedno kriči na moža vpričo otrok. Znastveniki pravijo, je dokazljivo, da v fantu raste spoznanje, da se ne želi poročiti z žensko, saj bo »coprnica«.
Ko govorim o homoseksualcih, ne govorim, da bi jih diskriminirala. Želim si, da bi hoteli z odprtim srcem prisluhnit mojemu razmišljanju. Želim jim tudi povedati, da bo homoseksualno življenje prineslo v njihovo življenja določeno tveganje.
Če pogledamo moškega in žensko, vidimo, da ju je Bog ustvaril komplementarna. Dva moška pa sta gotovo v skušnjavi, da imata analni seks, anusa pa Bog ni ustvaril za seksualno razmerje. Znansetveniki pravijo, da ima anus zelo tanke stene, zato pri analnem odnosu lahko pride do poškodb teh tankih sten in te so najboljši pogoj za razvoj spolno prenosljivih bolezni kot sta hepatitis in AIDS. Najpomembnejša stvar za ljudi, ki trpijo zaradi tega odnosa je to, da je njihovo stanje ozdravljivo.