tag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post2313559957386157593..comments2012-08-26T15:08:16.322-07:00Comments on ŽIV!M: Zavod ŽIV!Mhttp://www.blogger.com/profile/04016844220332272292noreply@blogger.comBlogger5125tag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post-29772182371351235922012-07-11T05:29:34.627-07:002012-07-11T05:29:34.627-07:00Lucija Matič me je prosila, da objavim še njen kom...Lucija Matič me je prosila, da objavim še njen komentar:<br /><br />O tem kako zdravstveni delavci doživljajo splav bi bilo potrebno narediti raziskave. Nekatere študije iz tujine kažejo, da imajo postravmatski sindrom. Kako je pri nas, ni podatkov (meni znanih). Pravica do ugovora vesti je v Sloveniji sicer ustavna pravica, ki pa jo izrabi le redkokdo med zdravstvenimi delavci. Zakaj tako? Pritiski znotraj sodelavcev in stroke so zelo veliki. Celo v tej smeri, zakaj si se potem sploh odločil za ta poklic? V smislu, če ne želiš sodelovati pri določenih postopkih, ki so družbeno in zakonsko sprejemljivi, potem si pač najdi drug poklic in drugo delovno mesto...Nam so na faksu predavali, da je neetično ženski pred splavom zbujati dvome ali postavljati vprašanja, ki bi pomenila, da ženska znova premisli ali je splav res tisto kar je dobro zanjo in otroka. Ko sem sama v svojem predavanju na simpoziju društva medicinskih sester želela le omeniti, da je število splavov povezano z duhovnim stanjem naroda, so me grobo cenzurirali. Prispevka niso objavili v zborniku predavanje pa so tudi cenzurirali. Po tistem me tudi niso več vabili na podobna srečanja. Ko sem čez leta predavala ciljano o splavih na kongresu zdravstvene nege v Ljubljani, so nekateri vneti zagovorniki "pravice do izbire" med medicinskimi sestrami prišli ciljano poslušat moje predavanje. Komentarjev na predavanje ni bilo, niti vprašanj. Moderatorka pa je sklop predavanj zaključila z besedami: " no kakorkoli že, hvala Bogu, da imamo v Sloveniji pravico do splava". Na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani pa se je še nekaj let za tem govorilo, da zastopam stališče, da bi moral biti splav prepovedan (čeprav sama nikoli nisem rekla kaj takega). Kdor ni iz zdravstva in kdor ni poskusil kdaj o tem razpravljati s kolegi, ne ve kako močan je pritisk in kako smo obsojani tisti, ki zagovarjamo kuturo življenja. Da ne govorim, kako se nam zaradi naših stališč mečejo polena pod noge in onemogočajo aktivnosti na področjih, ki nimajo s splavi nobene povezave....Mimogrede nekaj o doživljanju prisotnosti pri splavu je napisano tudi v publikaciji ZN v luči etike (DMSZT Ljubljana)<br />Lep pozdrav vsem! LucijaZavod ŽIV!Mhttps://www.blogger.com/profile/04016844220332272292noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post-70272336572453800622012-07-11T05:21:01.539-07:002012-07-11T05:21:01.539-07:00Valentina, hvala, da si z nami delila svojo izkušn...Valentina, hvala, da si z nami delila svojo izkušnjo. <br />Najbolj se me je dotaknilo, da so "splavili otroka v 22.tednu nosečnosti, ki je bil še en dan živ v ledvički".<br />Ubogi revček. Bil je v tujem svetu, polnem hrupa, brez tolažečih besed ljudi, ki jih ima rad. Bil je lačen, zeblo ga je, težko je dihal ... Si kdo od nas želi take smrti? Kdo jo lahko privošči drugemu?Coprnica Zofkahttps://www.blogger.com/profile/01764369763830013256noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post-12542720855870124232012-07-01T14:52:43.263-07:002012-07-01T14:52:43.263-07:00Te Valentinine besede berem že tretjič, vendar me ...Te Valentinine besede berem že tretjič, vendar me vedno znova nagovorijo na več načinov. Ko sem to njeno zgodbo prvič slišala v živo, me je najbolj presunila prav ta realnost vsega tega dogajanja in dejanska okrutnost. Čeprav o splavu veliko prebereš (jaz v glavnem iz ameriških virov), si ogledaš nekaj slik, morda kak film in čeprav se zavedaš, da se to dogaja vsepovsod po svetu, te kljub vsemu močno prizadane, ko slišiš takšno osebno izpoved Slovenke. Vsaj mene je. Zaveš se še toliko bolj - to je realnost. Kruta resničnost. In ja, prebudijo se čustva: občutki nemoči, nerazumevanje, jeza. Kako naprej? Jaz vidim edino pot v odpuščanju. Dejansko se počutim osebno prizadeto zaradi tega, skušam pa videti drugo plat, ki je opisana v tej izpovedi. To je vdanost v usodo teh zdravstvenih delavcev in mamic, ki jim vsi od sistema naprej govorijo, da tako pač je in se ne da nič spremeniti in da je konec koncev to še najboljša pot. Tudi sama se zavedam, da ne vem vse resnice (nihče od nas je ne pozna). Vem pa, da si lahko hitro zaslepljen in da je težko plavati proti toku. Zato jih skušam razumeti. Jim odpustiti. Hkrati pa si želim, da bi spoznali vsaj to resnico. Resnico o svetosti življenja. Za to si bom prizadevala.Metahttps://www.blogger.com/profile/02118592796102890916noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post-28397562239175535712012-07-01T09:02:50.635-07:002012-07-01T09:02:50.635-07:00Zahvaljujem se za aktivnosti "ŽIVIM". Hv...Zahvaljujem se za aktivnosti "ŽIVIM". Hvala Valentini, ker se je podpisala itd.<br /><br />Predlog za spremembo 55.člena ustave:<br /><br />Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.<br />Se spremeni v:<br />Odločanje o spočetjih svojih otrok je svobodno.<br /><br />Obrazložitev<br /> <br />1.<br />Zakonodaja ne dovoljuje splava npr. tik pred rojstvom.<br />Predno bi prišlo do tega, je potrebno spremeniti ustavo.<br />Aktualna zakonodaja je v nasprotju s trenutno dikcijo ustave.<br />2.<br />Spočetju otroka bi s tem dali relevanten pomen.<br /> <br />dob'r dan, želim, Jožejozzehttps://www.blogger.com/profile/18109858173549688061noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6000124516340021274.post-80313227048005802842012-06-30T15:15:30.023-07:002012-06-30T15:15:30.023-07:00Ali bi lahko na podlagi tega pričevanja rekli, da ...Ali bi lahko na podlagi tega pričevanja rekli, da tudi zdravstveni delavci, ki so v osnovi proti svoji volji primorani početi takšne grozljive stvari, slej ko prej zapadejo posttravmatski stresni motnji, podobno kot udeleženci vojaških spopadov?<br /><br />Druga zadeva, ki je očitna iz tega sestavka, je, kako težko se je upreti utečeni praksi institucije, uveljavljenim pravilom in delovnim obveznostim, pa čeprav so povsem v nasprotju že z razumskimi argumenti, ki jih npr. vsebuje Ženevska prisega. Zoperstaviti se temu je še vedno težko. Razlogi za to pa so številni.<br /><br />Menim, da bo ga. Pikelj naslednjič ravnala drugače. Mi pa jo opogumimo: s spodbudo, lastnim zgledom in molitvijo.Primožhttps://www.blogger.com/profile/02235122493859559744noreply@blogger.com